Foto: RTVSLO

Samu Jeranku vrhunski šport že od osmega leta predstavlja način življenja. Že vrsto let sodeluje z ljubljansko in zagrebško fakulteto za šport in je tudi strokovni sodelavec revij in portalov ter avtor in soavtor strokovnih člankov na področju prostega potapljanja (revije Šport, Val Navtika in Potapljač). Poleg vsega pa opravlja še certifikate nevro lingvističnega programiranja, avtogenega treninga, joge in hipnoze. Junija 2015 je postavil državni rekord v disciplini statična apnea in dosegel tretjo mesto na svetovnem bazenskem prvenstvu v prostem potapljanju v Beogradu. Z njim smo se pogovarjali tudi mi in izvedeli veliko zanimivih informacij o pomembnosti dihanja in koncentracije.

1) Že vrsto let se ukvarjate s plavanjem in potapljanjem. Kaj vam predstavlja največji izziv pri potapljanju in kako to premagujete?

Vse skupaj se je pričelo z veliko ljubeznijo do vode in raziskovanja globin. Ko sem se zadeve lotil športno je bil izziv predvsem spoznavanje pristopov in načinov treninga s katerimi sem lahko vedno dlje in globlje užival v okolju, ki me osrečuje. Po šestih letih treninga so izziv in cilji še vedno enaki, le da je sedaj v ospredju spoznavanje samega sebe, predvsem kontrola telesa in duha, da so potopi varni in uspešni.

2) Nam lahko opišete svoje priprave na tekmovanja v potapljanju? Kako se pripravite - psihično in fizično na potop?

V daljšem časovnem obdobju so priprave podobne kot pri večini športov. Tik pred štartom pa so vse misli usmerjene v postopno umirjanje vseh procesov v telesu. S časoma osvojimo različne tehnike, ki nas zelo hitro privedejo v željeno stanje. Res pa je, da je osvajanje le-teh skoraj bolj zahtevno kot sam trening.

3) Kaj vam je pri vašem športu najtežje? Ste se kdaj znašli v situaciji, pri kateri ste bili v nevarnosti?

Najtežje je nadzorovati lastna pričakovanja. Ta so naš največji sovražnik, saj si brez potrebe naložimo breme pred nastopom. Seveda je kontrola misli v trenutku, ko v telesu prične primanjkovat kisika prav tako zahtevna, a to s treningom osvojimo. Situacije, ko sem bil v nevarnosti so se že pojavile. Takrat je najpomembnejše, da upoštevamo osnovno pravilo varnega potapljanja, to je, da se nikoli ne potapljamo sami. Ob sebi imam vedno sopotapljača, ki me spremlja in mi v primeru težav priskoči na pomoč.

4) Povprečen človek vdihne približno 10x v minuti, vi pa lahko en vdih zadržite za 8 minut in več. Torej na trenutke dihate 80-krat počasneje kot ostali ljudje. Kakšni so občutki ob tem, se upočasni čas? Kaj razmišljate tistih 8 minut?

Občutki ob zadrževanju sape so izredno zanimivi. Umirijo se vsi procesi v našem telesu, misli pa so usmerjene predvsem v varen zaključek potopa. Zanimivo je opazovati naše telo, ki se s pomočjo posebnih refleksov prilagodi tem razmeram. Umiri se srčni utrip, kri kroži le skozi vitalne organe, miselni procesi pa se reducirajo na minimum. Seveda se lagodni del potopa prekine ob prvi potrebi po vdihu, kar je v mojem primeru pri 4minutah. Od takrat dalje pa je največji izziv ohranjat sproščenost in kontrola simptomov, ki nas opozarjajo, da je raven kisika še dovolj visoka, da lahko varno zaključimo potop.

5) Na svetovnem bazenskem prvenstvu v Beogradu ste osvojili bronasto medaljo in postali državni rekorder. Kako ste skozi leta podaljševali sekunde, minute pod vodo, kaj je pri teh tehnikah ključno?

Stopnjeval sem postopoma. Zelo kmalu sem dosegel 5min, nato pa kar nekaj časa stagniral med 6 in 7min. V zadnjih dveh letih sem postopoma približal tej magični meji 8min, ki sem jo nato dosegel tudi na svetovnem prvenstvu. Kljub temu, da pod vodo ne dihamo, je ključno, da znamo pred potopom pravilno dihat. Dihanje je refleks, ki nas ohranja pri življenju, hkrati pa z njegovim nadzorom kontroliramo mnoge procese v telesu. Z njim premagujemo stres, se umirimo ali zgolj pripravimo na fizične napore. Seveda pa s posebnimi tehnikami tudi večamo količino zraka, ki ga lahko ob posameznem vdihu zajamemo. Pri vseh disciplinah prostega potapljanje pa je ključno, da imamo ob sebi človeka, ki nam lahko svetuje in usmerja. Napredek je v tem primeru mnogo hitrejši.

Intervju izvedla Ajda Blazic, raziskovalka, Zdrav dih d.o.o.